Projekt "Razredni ekovrt" je namenjen učencem od prvega pa vse do šestega razreda, prav tako pa bo učinkovit tudi za malo starejše otroke. Skozi celotno spletno stran otroke spremlja Gospod Korenko, ki jih nagovarja k ogledu pomembnih tem, ki se navezujejo na vrtnarjenje. Med drugim jih povabi, da si skupaj ogledajo kako pravilno pripravimo gredico in katero orodje nam pri tem pride prav, pa tudi katere rastline je ugodno posaditi na različne gredic in na kaj moramo pri tem še posebej paziti. V rubriki skrivni recepti pa lahko skupaj poiščete kakšen okusen recept, ki ga lahko preverite v šoli, ali pa se otroci v kuhanju preizkusijo skupaj s svojimi starši.
Spodaj sva za Vas pripravili nekaj kratkih nasvetov za učinkovito vrtnarjenje. Predlagava, da si jih preberete še preden pričnete z načrtovanjem razrednega ekovrta, saj vam ponujava nekaj kratkih nasvetov, kako se lotiti in učinkovito vstopiti v svet vrtnarjenja. |
Nasveti za vrtnajenje
1. Kaj za ekovrt sploh potrebujemo?
Primeren prostor in vrtnarsko orodje kot so vile, grablje, motika, zalivalka, vrtna koprena, samokolnica, škarje, količki, vrvica za privezovanje in ostali. 2. Kako izberemo dobro lokacijo za ekovrt? Napotimo se po okolici šole in poiščemo osončen kraj, nekje v zavetju. 3. Kako se lotimo dela? Ko imamo lokacijo izbrano, moramo prekopati zemljo. Odstranimo velike kamne in po potrebi pripeljemo rodovitnejšo prst. Prekopano zemljo pograbimo, da je površina ravna. Najbolje je gredice narediti v smeri sever-jug. Široke naj bodo toliko, da bodo učenci brez težav dosegli sredino gredice. Dobro je imeti tudi kompostnik, kjer se zbirajo le biorazgradljivi vrtni odpadki. 4. Kako sadimo in sejemo? Z učenci skupaj izberite sadike in semena, ki so primerna za določen čas. Na vsaki vrečki in sadiki poglejte značilnosti in priporočila za sajenje/sejanje. Pri sajenju/sejanju upoštevajte dobre sosede, razdaljo med semeni/sadikami, globino sejanja. V pomladnem času je gredice dobro pokriti z vrtno kopreno, da sadike in semena zaščitimo pred mrazom. |
5. Kako skrbimo za pridelek?
Poskrbimo za ugodne pogoje, v katerih bodo rastline dobro uspevale in dale dober pridelek. Po potrebi zalivamo, sproti odstranjujemo pridelek in nekatere rastline privezujemo na količke (npr. papriko). Biorazgradljive vrtne odpadke mečemo v kompostnik. Kadar se pojavijo zajedavci, skupaj z učenci razmišljamo, kako bi pridelek lahko zaščitili. Seveda upoštevamo načela ekovrta. Nekaj primerov: polže učenci poberejo in jih odnesejo v bližnji gozd/na travnik; pred pticami rastline zavarujemo tako, da nad njih napnemo mrežo; strunam, ki rade pojedo korenine solate, za past nastavimo na polovico prerezan krompir in redno opazujemo … 6. Kdaj poberemo pridelek? Ko so pridelki že zreli, jih lahko začnemo pobirati. Nekatere lahko že takoj zaužijemo, druge pa moramo prej obdelati. Najbolje je pobrane pridelke obdelati takoj. 7. Kako skladiščimo pridelek? ZELIŠČNI ČAJ: Pobranim zeliščem potrgamo liste/cvetove, jih razporedimo na večjo suho površino (kuhinjsko serveto) in jih občasno premešamo. Ko smo prepričani, da so zelišča že čisto suha, jih lahko zmečkamo in pakiramo v papirnate vrečke ali zrakotesne posode. Na nalepko napišemo vrsto čaja in datum pridelave. SONČNIČNA SEMENA: Ovenele svetove sončnic odstrižemo in jih še nekaj časa na zraku sušimo. Nato s prsti preprosto izpraskamo semena in jih shranimo za zimsko ptičjo krmo. 8. Kako porabimo pridelke? V rubriki skrivni recepti učenci poiščejo recept, pri katerem bodo porabili pridelek, in ga v šolski kuhinji tudi preizkusijo. |